Si lahko pomagamo pri obvladovanju stresa s hipnozo? Se lahko znebimo stresa s hipnozo? Nam hipnoza lahko da občutek olajšanja?
Živite stresno? Vsekakor! Kdo pa danes ne? Kako nam lahko hipnoza pomaga skozi stresni vsakdan?
Kaj sploh je stres?
Stres je normalen fiziološki odziv organizma na dražljaje iz okolja, ki motijo osebno ravnotežje. Gre za odziv našega telesa na zunanjo okoliščino, ki ni v skladu z našo željo, našo potrebo ali našim nazorom. Stres doživljamo vsakodnevno, v različnih življenjskih situacijah. Na primer:
- zjutraj, ko se otroci ne želijo obleči, nam pa se že mudi;
- ko sodelavec ni opravil svojih delavnih nalog, ki se nanašajo na uspešnost skupnega projekta;
- ko naletimo na prometno nesrečo na cesti in vemo, da zamujamo za nas pomemben sestanek;
- ko nas pokličejo v šolo, ker je prišlo do izgreda v katerem je sodeloval tudi naš otrok;
- ko cel dan hitimo od opravka do opravka, doma pa še vedno ni nič postorjeno;
- ko si zadamo umirjen večer s partnerjem, otroci pa ne želijo zaspati;
- ko se ustavimo na obisku pri starših in po manj ko 10-ih minutah spet poslušamo, kaj vse v življenju nismo naredili prav;
- ko kolebamo ali bi sprejeli novo službo ali bi vztrajali pri trenutni;
- ko nam naložijo novo delovno obveznost, mi se pa že sedaj utapljamo v delu;
- ko si želimo umirjenega družinskega vikenda, partner pa nam sporoči, da ima svoje načrte;
- ko se ne zmoremo skoncentrirati na delo, ker razmišljamo le o težavah s katerimi se borimo v partnerskem odnosu,..
Stres naše telo spravlja v akcijo.
Ob stresu se v telesu zgodi mnogo fizioloških sprememb, ki nam omogočijo spopadanje s stresom. Lahko je to boj – borimo se zase, za svoj obstoj, za svoje pravice, za svoj prav. Gremo v pogovore, kjer zastopamo svoje interese in iščemo najugodnejšo rešitev. Iščemo informacije in tehtamo, kaj je za nas najbolj ugodno. Soočimo se z odnosi in težavami ter iščemo načine, kako zadovoljiti svoje potrebe in želje.
Lahko je to beg – zapustimo situacijo, sprejmemo odločitev, da je to za nas preveč in se tega ne gremo več, izstopimo iz odnosov, prepira. Že samo predpostavljanje, da nas v določeni situaciji morebiti čakajo neprijetni občutki, lahko v nas sprožijo željo po izogibanju takim situacijam.
Lahko je odziv našega telesa na stres preprosto otrplost. Naše telo lahko otopi ali otrpne, ker fizično ne zmore pritiska stresa. Lahko pride do otopelosti, ker so naše življenjske izkušnje pokazale, da tako nevarnost najhitreje mine. Lahko da nas tako ljudje hitreje pustijo pri miru, na ta način od nas ljudje zahtevajo manj, sami znižamo standarde in zahteve zase. Dobimo prikladen izgovor, da nam ni treba. Potrdi se naše prepričanje, da ne zmoremo. Da nismo dovolj dobri.
Stres preizkuša naše meje in nas nekako sili preko njih. Ali zmoremo?
Zmoremo! Stres smo doživljali, ko smo se učili hoditi in smo neštetokrat padli. In se pobrali. Stres smo doživljali, ko smo se učili zavezovati vezalke in nas prsti niso in niso ubogali. Pa smo se naučili. Danes si zavežemo vsako vezalko, brez da sploh zavestno v to usmerimo pozornost. Stres smo doživljali, ko smo želeli naslikati najlepšo risbo ali odteči kros hitreje od ostalih. Ko smo poskušali biti naj-boljši in nam je življenje mnogokrat pokazalo, da brez vaje ne gre. Da je potrebna vztrajnost. Stres nas je tekom celotnega življenja opominjal na to, kje smo in kje so naše meje. Ter nas vabil v igro iskanja, koliko preko svojih meja zmoremo.
Stres je. Stres bo. Stres potrebujemo.
Potrebujemo ga za svoj obstoj. Za zavedanje sebe in svojih meja. Nekako nam ponudi zavedanje sebe, kar nam daje določen občutek varnosti in na drugi strani nam pomaga zasledovati človeško naravnanost po biti boljši, napredovati in neprestano rasti. Je v bistvu trenutek, ko meje drugih dregnejo ob naše. Oziroma, ko se naša prepričanja zaletijo v naše želje. Takrat se zavemo stika z življenjem, takrat se zavemo, da naše odločitve imajo vpliv. Predvsem na nas in tudi na okolico.
Kako bomo stres prenesli? Kako bomo z njim živeli?
To je odvisno od naših življenjskih izkušenj. V vsakokratni situaciji tudi od tega, kako močan občutek varnosti imamo pri sebi, koliko zaupamo vase in v svoje odločitve. Koliko čutimo podpore pri nam pomembnih ljudeh in kako zase mislimo, da zmoremo in znamo reševati stresne situacije.
V kolikor ta področja življenja, ta prepričanja o sebi niso na zeleni strani veje in je dvom vase pre-velik, stres postaja kroničen. Telesni občutki neprestane napetosti, hitrega utripanja srca, pospešenega dihanja in stiskanja v prsih nas ne zapustijo. Spimo manj ali mnogo manj kvalitetno. Obhajajo nas vse mogoče samodestruktivne misli kot so: ne zmorem, nisem dovolj dober, iz mene nič ne bo, z mano je nekaj narobe, sem nesposoben,..
Ko stres postane sovražnik..
Z destruktivnimi mislimi, stres poglabljamo, mu dajemo težo, a najhuje – v procesu krepitve te spirale samokritike, spremenimo svoj odnos do stresa. Stres postane sovražnik, stres nas ugonablja. Začnemo se ga bati. Začnemo pred njim bežati. S tem pa bežimo pred sabo in lastnim življenjem. Bežimo pred lastno sposobnostjo in zmožnostjo kreiranja realnosti po našem okusu. Izgubimo svoj kompas. Izgubimo svojo smer. Vedno bolj smo notranje prepričani, da ne zmoremo, da ne znamo, da smo nesposobni in manjvredni. Ne upamo si več izpostaviti, postaviti zase, se upreti ali sploh karkoli poskusiti. Prepričani, da je vse obsojeno na propad. Tukaj nastrada tudi naše telo. Kronični stres slej ko prej vodi v telesno bolezen.
Kako nam hipnoza lahko pomaga pri upravljanju s stresom?
Hipnoza ne samo, da nas pripelje v stanje, kjer je naša podzavest in posledično naš um, bolj dovzeten za spreminjanje prepričanj, omogoči nam varno zavetje. S hipnozo si lahko povrnemo občutek varnosti, katerega potrebujemo za kljubovanje katerikoli stresni situaciji. S hipnozo lahko dostopamo do tistih delčkov znotraj nas, ki s kroničnim stresom niso okuženi. S tem si lažje povrnemo samozaupanje, dvignemo lastno vrednost in iz zdravega jedra gradimo sebe. S hipnozo zmoremo prodreti do tistega delčka naše podzavesti, ki ve, da zmoremo, ki ve, da smo varni, ki se počuti sprejeto in ljubljeno. In od tam gradimo naprej. Poglabljamo zdrava prepričanja in spreminjamo omejujoča. Iščemo, gradimo in utrjujemo nove povezave znotraj nas in do okolice. Predvsem pa popravljamo naš odnos do stresa. Izkrivljenosti dodajamo realnost.
Zakaj hipnoza – je res učinkovitejša?
Ves ta proces lahko gradimo na zavestni ravni. Z različnimi tehnikami in pristopi mnogih psihoterapevtskih šol. In osebno sem mnenja, da je delček tega potrebno razumeti tudi zavestno, ker ljudje smo zavestna bitja. Z neizmerno željo po nadzoru, ki nam spet predstavlja določen aspekt varnosti. Kljub temu pa je hipnoza čudovito orodje, ko lahko prodremo do naše podzavesti. Tja, kjer se skriva veliko prepričanj, ki niti ozaveščena niso. Tja, kjer je prst rodovitnejša in kjer korenine rastejo hitreje. Hipnoza nam omogoča, da se podpremo na drugačnem nivoju zavesti, da si omogočimo hitrejši napredek. Hipnoza izredno pripomore k jačanju močnega notranjega stebra in nam s tem omogoča tudi samozavestnejše delovanje na zavestni ravni.
To ne pomeni, da je hipnoza magična paličica, ki naredi čudež. Še vedno je napredek odvisen od nas. Od naše odločenosti biti bolje, počutiti se bolje, zaupati sebi, si želeti biti ok. Vsekakor pa nas lahko podpre in eksponentno gradi tisti zdravi košček samozavesti, ki biva v vsakem izmed nas.
Omejitve si postavljamo sami!
Izzovite vašo podzavest in pojdite na pot odkrivanja sebe z njo ob strani. Ne bo vam žal, sem prepričana.
Objem,
